"Kljub trpljenju, živim." - Dušni vzgib po smislu življenja

Trpim.

Smisel mojega bivanja se mi izmika. Ne vidim ga na horizontu svojega življenja.

Pogled na sebe v večnem plesu z življenjem sem mi zamegljuje. Melodija in ritem življenjske glasbe pojenjata. Sam sem. Sam, s seboj, v tihem srečanju praznine. Preveva me strah, v prsnem košu me stiska, utrip srca se mi povečuje, roke postajajo potne, pozornost je razpršena in mi uhaja v neznano, a neprijetno vrzel mojega dušnega brezna... V preplavljanju in prežemanju teh občutij bivanjskega lebdečega padanja se mi nenadno, za trenutek pojavi miselna slika, okno skozi katerega uzrem sebe.

Trdno stojim na gorski poti. Na moji levi je visoka skalnata stena, a na desni strm previs in globok prepad. V skalnato steno je vklesana varovalna pletena vrv, hladna in groba na dotik, a rahlo prožna in izjemno čvrsta. Pogled se mi usmeri v daljavo, v zasnežene vrhove sosednjih gora. Izza njih se srečam s toplimi sončnimi žarki, ki ogrevajo že premražena lica mojega obraza... Nenadoma toploto z moji lic prežene močan in hladen sunek vetra, ki v gorski tišini rjoveče švigne preko vklesane poti mojega koraka. Zamaje me. Začenjam izgubljati ravnotežje. S pogledom uzrem prepad, ki me spremlja že celo pot... V naglici, iskajoč opore po ravnotežju hitro posežem z roko po pleteni vrvi. Zagrabim jo, se povlečem nazaj proti steni in izdihnem. V prsnem košu me stiska, utrip srca je povečan, roke so potne, pozornost zgoščena in usmerjena v vrv... Diham. Živim.

Miselna slika me predrami. Iz tihega dušnega brezna pričenjajo odmevati kaplje volje po življenju. Želja po bivanju, po soustvarjanju lastnega doživljanja, po dajanju, po smislu.

Že veste čemu živite?

Oglejte si video (v angleškem jeziku) in poskusite odkriti svoj odgovor. Če ga pa ne boste našli, pa le pokličite in ga skupaj s terapevtom raziščite in osvetlite.